Mednarodna avtomatska telefonska centrala (MATC)

Stekleni klavir v centru Ljubljane

Na njej sicer ne morete igrati simfonije, ima pa stavba Mednarodne avtomatske telefonske centrale pomembno vlogo pri harmonizaciji prostora. Nadimek “klavir” je zaradi svoje posebne oblike prejela že kmalu po izgradnji leta 1978. Načrtovanje stavbe s podobo “steklenega klavirja” ni bilo nikakršno naključje. Ekspresivna krivulja fasade je več kot izraz umetnikove osebne ustvarjalnosti. Arhitekt Milan Mihelič je s to inovativno gradnjo razvijal urbanistični načrt ljubljanskih mestnih vrat. Z estetskimi in konstrukcijskimi elementi moderne arhitekture je reševal problem postavitve velike avtomatske telefonske centrale v omejen prostor.

Vizitka stavbe

Mednarodna avtomatska telefonska centrala stoji ob Bavarskem dvoru na vstopnem križišču v center Ljubljane. Poslovno tehnična stavba je bila po načrtih Milana Miheliča zgrajena med leti 1972-78. Spodnji del  MATC sestavljata dve kleti, v katerih so postavljene telefonske centrale. Na površju stavbno telo nosi 6 nosilnih elementov. Dva armiranobetonska cilindra in štirje jekleni stebri. Nosilna konstrukcija kleti je armiranobetonska, nadstropja so pretežno jeklena. Skeletna struktura v notranjosti omogoča fleksibilno rabo prostora. Konstrukcija nosi valovito fasado iz kaljenega stekla. 

spomeniško-varstveni status: registrirana dediščina

Pregledovalnik registra nepremične kulturne dediščine   

Severna mestna vrata

Ljubljanska severna mestna vrata so projekt, ki je v drugi polovici 20. stoletja ostal nedokončan. Za vhod v središče mesta, ki se odpira na Bavarski dvor so sprva načrtovali osem stolpnic.  Predel mestnih vrat je še po prelomu tisočletja kazal “neskladno in nedorečeno podobo, nasprtono natečajnim zamislim”, kar je po besedah Staneta Bernika “posledica neustrezne urbanistične in investicijske politike.”¹ Od osmih stolpnic je v času gradnje MATC stala le ena. To je stolpnica S2, ki stoji za današnjim Hotelom  Intercontinental. Mihelič se je zato ob načrtovanju stavbe soočil s težavo nedokončanega načrta. Da bi kljub temu ustvaril uglašeno  urbanistično podobo Ljubljane je stavbo oblikoval horizontalno na nosilcih, z uvito fasado. Z njeno linijo je prispeval k smiselno zaokroženi postavitvi mestnega jedra.

Kmalu po izdaji Bernikovega zapisa  je načrt mestnih vrat ponovno oživel. Leta 2007 je bil razpisan natečaj za vhodni del mestnih vrat in leta 2017 je Ljubljana dobila novo stolpnico S1 – Hotel Intercontinental. Leta 2022 je bil zgrajen še Grand Plaza Hotel in Ljubljana ima danes nova mestna vrata. 

Razvoj projekta od 70. let pokaže, kako pomembno je ohranjanje in upoštevanje starejše arhitekture v načrtovanju sodobne podobe mest. Stavba MATC je s svojo izvirno obliko namreč odprla pot svojima mlajšima sorodnicama, ki sta v 21. stoletju dopolnili vhod v mesto.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Prostorska zagata

Arhitektova naloga je bila še posebej zahtevna zaradi prostorske stiske. Stavba zgrajena na relativno majhni površini je potrebovala velike prostore za umestitev avtomatske telefonske centrale, kar je rešil s kletnimi prostori. Dodatne omejitve je prinašala sosednja stavba Pošte. Postavitev visoke poštne stolpnice tako blizu križišča je ustvarilo še eno urbanistično zagato. Nanjo je arhitekt odgovoril s fasado, ki komunicira z dinamiko križišča in horizontalnim kontrastom prevladujoči vertikali okoliških stavb. 

Steklena zavesa

“Klavir” je rezultat avtentične ustvarjalnosti slovenskega visokega modernizma. Poudarjeni ovoj fasade s pomočjo konstrukcije najde zgled v delih Normana Fosterja, angleškega arhitekta.  MATC je prva visokotehniška stavba v Ljubljani s prepoznavnimi avtorskimi detajli. Aluminjiasti venci, stopniščne ograje in jekleni nosilni stebri so priča umetnikove ustvarjalnosti. Najbolj prepoznavni element pa ostaja steklena zavesa fasade. Površina, ki učinkuje kot ekran, se odlično spaja s svojim okoljem. Podnevi svetlobo vabi k sebi in z odbijanjem žarkov mimoidočim naslika zrcalno podobo. Ponoči svetloba zasije iz notranjosti in preko steklene zavese vstopi v stik z okoljem.²³

Stavba MATC je estetski, urbanistični in konstrukcijski projekt. Milan Mihelič je v načrtovanju izkazal svojo osebno ustvarjalnost, prispeval k celostni podobi Ljubljane in sodeloval pri uresničitvi načrta severnih mestnih vrat. Gradnja uprimerja vrhunec slovenskega visokega modernizma.V kontekstu projekta mestnih vrat nam zgodba MATC razkrije, kako pomembno je varovanje arhitekture iz prejšnjega stoletja. Z ohranjanjem stavbe hkrati ohranjamo možnosti za razvoj in nadgradnjo. 

1. Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Katalog razstave slo arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004. ↩︎
2. s.v. MATC. ab arhitektov bilten, Ljubljana 2010. ↩︎
3. Stane BERNIK, 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne. Vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2001. ↩︎